Dnevnik poročne organizatorke

13. april 2021

Zjutraj vstanem, spijem kavo in že me vabi tipkovnica.

Včeraj, pozno zvečer po opravljenem ogledu potencialne lokacije za poročno inspiracijo s Karmen (Karmen Weddings), obisku moje drage bodoče neveste in še nekaterih drugih opravkih sem dobila navdih, ter začela pisati blog o poročni pravljici na magični Soriški planini.

 

Danes zjutraj nadaljujem z zapisom.

Soriška-planina_katjajemec-14.jpg

Misli tečejo, tipkovnica se ravno ogreva, ko prejmem klic Aljoše Videtiča, fotografa. Včeraj med mojo vožnjo sem in tja (hvala tehniki za prostoročno telefoniranje!) sva namreč po mnogih klicih, kravžlanju možganov spet prišla na noro, novo in zabavno idejo. Pove mi, da me v galeriji čakajo fotke za objavo. Juhej, akcija! On pripravi svojo za Facebook, jaz pa po svoje pripravim zgodbo za na Instagram.

Ne mine veliko časa, kliče me moja draga nevesta, da lahko greva kmalu na poročno lokacijo, kjer dorečeva še postavitev miz in nekatere druge detajle, res sva že veliko naredile in to v pičlih 14-ih dneh! Tako zelo enostavno in resnično zabavno je lahko načrtovanje poroke, ko nevesta ve, kaj si želi, za povrh pa je doma le nekaj kilometrov stran od mojega doma.

 

Ups, ura je že skoraj 12.00!  

Soriška-planina_katjajemec-10.jpg

Nevesta sreči rabi nekoliko več časa, da pride k meni in v dveh urah (!) uspem narediti še svojo delitev Aljoševe objave na Facebook-u ter zgodbe za na Instagram. Nisem najbolj izkušena in hitra pri oblikovanju besedila in grafike, a vseeno. Koliko časa vzame enostavna promocija le enega samega "dogodka"! Nikoli prej si nisem predstavljala kako zamudno je lahko to delo, a tako zelo pomembno.

Kje sem že ostala? Aja, pride nevesta.

Na hitro objavim vse kar je v planu za danes in že brskava po mojih škatlah z vazami, svečniki in drugo dekoracijo. Narediva približek dekoracije za na mizo, poslikava, preštejeva ali imava vsega dovolj in si zapiševa, kaj še potrebujeva.

Lesnina, Tedi, Momax… "Here we come!"

Po dobri uri (mogoče celo malo več?) se odpeljeva na lokacijo. Saj bova hitro, sva si dejali. Hja, »reku že reku« rečejo pri nas v Savinjski. ;-) Precej dlje kot načrtovano se zadrživa na lokaciji, a sedaj imava na seznamu obkljukano res že skorajda vse. Postavitev oboka, table, sladki kotiček, foto kotiček, darilca, razrez torte, okrasitev prostora, razporeditev miz, meniji, prigrizki, pijača in še marsikaj z dolgega seznama. Spijemo kavico in se odpraviva domov.

Ponovno prižgem računalnik in si mimo grede pogrejem kosilo. Sreči sem bila včeraj zvečer tako zelo lačna, da sem skuhala »ko-čerjo« za cel bataljon.

Sedaj pa res, dokončam blog. Vmes mi nevesta pošilja slike dekoracije, ki jo že ima doma.

Obe sva navdušeni kot dve majhni deklici!

Tok misli pa gre nato nekako takole, po svoje: "Fino bi bilo, da malo osvežim naslovne slike na Facebooku, ko je že ravno danes ponoči in čez dan padlo toliko snega pri nas v Logarski dolini." Ponovno imamo namreč pravo zimsko idilo.

Jaz pa imam še "vroče" fotografije izpod rok Katje Jemec iz Soriške planine! Kako nebi… 

Evo, tukaj je ena fotografija neveste in ženina. Več pa v zapisu, ki sledi!

Soriška-planina_katjajemec-61.jpg
Veronika%20Turnsek_CV%20(2)_edited.png

In tako je ura 18. 55, ko sedim za pisalno mizo in še vedno mi manjkajo tisti zadnji trije odstavki zapisa za na blog.

 

Ampak dan je dolg, kajne? Ura bo šele sedem!

Prijeten zimsko-pomladni večer želim in hvala tebi, ki te zanima, kako potekajo naši dnevi.

Dnevi poročnih organizatork.

PS. Se beremo kmalu.

PPS. Saj veš, še malo pa objavim prvi pravi blog zapis o poročni inspiraciji.  ;-) 

Veronika